Gledališka predstava

Pedagoški temelji

Dr. Rudolf Steiner osnovo za waldorfsko pedagogiko poda v obliki nauka o človeku, ki se razvija. Ta nauk nastane kot plod Steinerjeve utemeljitve v spoznavnoteoretskih filozofskih raziskovanjih, iz katerih razvije antropozofijo kot duhovno znanost. Waldorfska oziroma antropozofska pedagogika je seveda umetnost, vendar umetnost, ki je spoznavno utemeljena v duhovni znanosti. Zato pri waldorfski pedagogiki ne gre za doktrino ali paradigmo, temveč za umetniško pedagoško sposobnost, za svobodnega duha učitelja, ki zmore vzgajati in izobraževati.

Tako kot v prvi svobodni waldorfski šoli (Freie Waldorfschule Stuttgart), ki je nastala leta 1919, tudi danes po svetu tovrstne šole obiskujejo učenci povsem različnih svetovnih nazorov. Za učitelje je po eni strani pomembno, da zmorejo spoznavno vstopati v različne svetovne nazore, po drugi strani pa ključno, da je njihovo izhodišče študijsko raziskovanje duhovne znanosti, kjer na sodoben način prihajajo do razumevanja razvoja človeka in človeštva.

Učitelj je pred razredom reprezentant človeštva, zato je najpomembnejši vidik pedagogike ta, da učitelj resnično uči le s tem, kar je. S svojim znanjem, občutenjem, voljo in svojimi ideali, svojim nastrojenjem, svojo miselno jasnostjo, živostjo in svojo moralno fantazijo. Le tako lahko razred in učence resnično vodi.

Eden izmed pomembnih vidikov waldorfske pedagogike je, da prepozna otroka kot bitje različnih kvalitet. Ko je otrok fizično rojen, še ni povsem rojen. Waldorfska pedagogika prepozna, da se človek rojeva več kot dvajset let. Ključen moment je rojstvo njegovih življenjskih sil (med menjavo zob), rojstvo njegovih duševnih sil (spolna zrelost) in rojstvo njegovih duhovnih sil (okrog 21 leta). Vsa štiri rojstva waldorfska pedagogika upošteva, ker jih zazna pri otrocih in mladostnikih. In zato, ker jih upošteva, ve na katere notranje sile otroka lahko računa.

Waldorfska pedagogika hkrati upošteva tročlenost človeškega bitja. Človek ni le mislec, temveč tudi umetnik in delavec. Nima le glave, temveč tudi srce in roke. Sodobna pedagoška praksa se največkrat vede kot da gre v šoli le za abstraktno znanje. Ljudje v življenjski praksi vemo, da temu ni tako. Glavo reprezentira mišljenje, srce čutenje in roke volja. V waldorfski pedagogiki nagovarjamo vse tri elemente. Prvi – miselno-kognitivni, drugi umetniško-ustvarjalni in tretji rokodelsko-praktični. Kaj nam danes pomeni intelektualec brez volje in občutka? To, da waldorfska pedagogika nagovarja druga dva elementa človeškega bitja se pokaže kot produktivno tudi za miselno-kognitivne procese, torej tudi za glavo. Človek je celota, nedeljiva celota, zato ga ne izobražujemo le zato, da bo v nekem momentu nekaj znal, temveč da bo v celotnem svojem življenju lahko ustvarjal.

Pouk

Razred vodi razredni učitelj, ki v razredu poučuje večino predmetov. V glavni uri poteka osrednji predmet, ki traja tri ali štiri tedne. Na ta način se učenci lahko resnično povežejo z vsebino. Glavna ura vsak dan traja dobri dve uri. Znotraj nje se podajajo predmeti kot je slovenščina, matematika, okolje, v višji razredih zgodovina, fizika, kemija itd. Po glavni uri je malica z daljšim odmorom. Nato sledijo predmeti, ki jih je dobro slediti redno in ritmično: dva tuja jezika (angleščina in nemščina), ročna dela, likovni pouk, glasbeni pouk, evritmija in igre, ki potekajo od 3. do 5. ure oz. 6 ure. Po koncu 5. ure je kosilo.

Varstvo poteka od 7.00 do začetka pouka in od konca pouka do 16.00.

Posebni premeti, ki se gojijo od prvega razreda naprej:

~ Angleščina

~ Nemščina

~ Likovni pouk

~ Evritmija – umetnost gibanja, kjer govor in glasba postaneta vidna v gibih in formah gibanja

~ Ročna dela – (pletenje, tkanje, šivanje ter druge oblike rokodelskih praks med drugim razvijamo tudi zaradi finomotorike, ki vpliva na razvoj kognitivnih sposobnosti, koncentracije, delavoljnosti in veselja, ki ga te dejavnosti omogočajo otrokom, ko ustvarijo lep izdelek)

~ Praznovanja – Zavest o naravnih in kulturnih ritmih je velika pomoč pri odraščanju, zato so razredi glede na starost učencev aktivno vključeni v praznike: mihaelovo, martinovo, miklavževanje, božič, pust, velika noč, kresovanje.